Kirurško zdravljenje krčnih žil spodnjih okončin se je v moderni dobi pričelo pred približno 100 leti z deli Mayo in Babcock-a in je še danes v osnovi enako. V zadnjih letih so pravzaprav rezultate izboljšale tri novosti: tehnika operacije se je izboljšala zaradi novih spoznanj o anatomiji in patofiziologiji, uporaba preoperativne preiskave z barvno sonografijo in uporaba manj invazivne operativne tehnike (miniflebektomije, invaginacijski stripping).
Pogostnost operacij v Evropi niha od 70 posegov na 100000 prebivalcev v VB do 200 posegov na 100000 prebivalcev na Finskem, do 100 000 posegov na leto v Italiji in celo 150000 posegov na leto v Franciji. S tem naj bi olajšali simptome in preprečili zaplete.
Cilj kirurške terapije je odstranitev povrhnjega obratnega toka (refluksa) v deblu vene safene in prekinitev hidrodinamičnih sil, ki so posledca obratnega toka (refluksa) v insuficientnih perforatorjih in odstranitev vseh vidnih varic.
KDAJ SE ODLOČIMO ZA KIRURUŠKO ZDRAVLJENJE KRČNIH ŽIL
Zunanji videz, bolečine, težke noge, hitra utrujenost spodnjih okončin, ponavljajoči povrhnji trombophlebitisi, krvavitev iz počenih varic, hiperpigmentacije v okolici gležnja, lipodermatoskleroza, bela atrofija in venska razjeda.
Možnosti kirurškega zdravljenja
- Odstranitev vene safene od dimelj do gležnja z dodatnimi flebektomijami
- Segmentna odstranitev vene safene z dodatnimi flebektomijami
- Podveza vene safene (visoka, srednja, nizka) in sklerozacije
Podveza vene safene z dodatnimi flebektomijai - Samo flebektomije
- Znotrajvenska laserska zapora okvarjene dolge ali kratke vene safene
Nove kirurške tehnike
Klasična operacija krčnih žil s podvezo VSM na vtočišču v stegensko veno, odstranitvijo VSM v področju stegna in odstranitvijo čim večjega števila varikozno spremenjenih vej VSM ima tudi neželene učinke, med katere uvrščamo: hematome, infekcije in okvare kožnih senzibilnih živcev, kot tudi možne zaplete spinalne ali splošne anestezije.
Poleg tega zahteva tako zdravljenje tudi hospitalizacijo in relativno dolgo odsotnost z dela. V želji, da bi odpravili potrebo po anesteziji, hospitalizaciji in skrajšanju nezmožnosti za delo so se razvile številne manj invazivne metode zdravljenja krčnih žil: skleroterapija, ultrazvočno vodena in transkateterska skleroterapija , lokalna mini flebektomija in radiofrekvenčna zapora VSM.
Vse te metode imajo zelo različne uspehe, ki so odvisni predvsem od tega, kako uspešno lahko z njimi dosežemo zgoraj navedene zahteve. Druge moderne minimalno invazivne metode uporabljajo toploto, ki nastane zaradi impedance radiofrekvenčnega (RF) valovanja ali zaradi toplotnega učinka laserskega žarka, za obliteracijo (zaprtje) VSM v neposredni bližini SFU. Prva poročila o RF zapori VSM so poročala o 90-95% uspehu (po povprečno 4,9 mesecih), opisovali pa so tudi zaplete, ki so bili posledica delovanja toplote na kožo.
ENDOSKOPSKA SUBFASCIALNA KIRURGIJA PERFORANTNIH VEN
Že skoraj eno stoletje je znano, da so insuficientni golenski perforatorji povezani z najhujšimi stopnjami KVP. Klasična operacija, ki jo je opisal Linton 1938 je bila opuščena zaradi 24% zapletov zaradi slabega celjenja kirurške rane. Številni avtorji so sicer priporočali modifikacije operacije, da bi zmanjšali zaplete, vendar je šele z uvedbo endoskopske tehnike subfascialne kirurgije perforatorjev prišlo do bistvenega zmanjšanja zapletov.
V devetih objavljenih študijah, so pri skupaj 465 udih, opisali le 5 % zapletov z kirurško rano, v 90 % so dosegli zacelitev golenske razjede in 12% je bilo recidvnih ulkusov. Te rezultati so v primerjavi s siceršnjim uspehom zdravljenja golenskih razjed (50 % recidivnih razjed) dobri in zato upravičujejo uporabo te tehnike, pri bolnikih z KVP C2-6 in z barvno sonografijo ugotovljenimi insuficijentnimi perforatorji.
Kljub ugodnim učinkom operacije na zacelitev golenske razjede in zmanjšanja recidivnih golenskih razjed pa zaradi pomanjkanje primerjalnih študij med klasično operacijo povrhnjih varic z odstranitvijo vene safene magne in SEPS, še vedno obstaja dvom o učinkovitosti operacije. Do sedaj v nam znanih raziskavah ni poročil o vplivu SEPS na kakovost življenja po operaciji. ni ovrednotenega vpliva V Splošni bolnišnici Novo mesto od leta 1996 pri bolnikih s KVP razreda C2-C6opravljamo operacije pri katerih klasično operacijo krčnih žil z visoko podvezo safeno-femoralnega ustja in odstranitvijo debla VSM na stegnu, dopolnimo z endoskopskim subfascialnim ligiranjem perforantnih ven (SEPS).
Opreacijo opravljamo v bledi stazi. Pričnemo jo z odstranitvijo prizadetih povrhnjih ven in debla VSM. Nato napravimo 2-3 cm dolgo incizijo kože in fascije in pod fascijo uvedemo instrument za endoskopsko subfascialno ligiranje perforantnih ven, ki ima en delovni kanal, ki dovoljuje uporabo endoskopskih instrumentov do premera 7 mm in standardni priključek za optiko in video kamero. Z instrumentom napravimo subfascialno disekcijo distalno do nekaj centimetrov nad notranjim gležnjem. Perforatorji se prikažejo kot navpično od mišic proti fasciji potekajoče strukture. Na perforatorje namestimo 5 mm kovinske sponke in jih med sponkami prekinemo.