BOLEZNI ZADNJIKA IN DANKE

Maruša Zamorano, dr. med., specialistka splošne kirurgije

Ob odprtju ambulante za bolezni zadnjika in danke (proktološke ambulante) vam v nadaljevanju posredujemo nekaj osnovnih informacij o zadnjiku in danki (anorektum) ter najpogostejše bolezni, s katerimi se specialisti srečujemo pri obravnavi bolnikov s temi težavami.

  1. Anatomija zadnjika in danke (anorektum)

Danka in zadnjik predstavljata zadnji del prebavne cevi. Imata obliko lijaka, razdeljen je na 3 nadstropja. Skupna dolžina je cca. 15 – 16cm.  Ima zunanji in notranji analni sfinkter.  Sestava stene z mišičnino omogoča, da se danka lahko razteguje.

  1. Osnovna diagnostika danke in zadnjika

     2.1 Anamneza = pogovor z bolnikom

Osnova vsake dobre diagnostike je pogovor z bolnikom. Pri pogovoru smo pozorni nato, kaj nam sam bolnik pove in tudi na ciljano pridobivanje informacij o tem, kakšne so težave, koliko časa trajajo, ali bolnik krvavi (če da, kakšne barve je kri, količina krvi, barva blata, ali je krvavitev vezana na odvajanje blata, ali ima bolečino ob krvavitvi), ali ima bolečine analno in / ali v trebuhu, ali opaža otekline ob anusu. Povprašamo ga tudi o tem kakšno je blato (oblika, barva, debelina, konzistenca), bolnikovi prebavi (kolikokrat odvaja, ali je zaprt, ima driske, opaža sluz ali krče v trebuhu). Pozorni smo tudi na podatek ali je bolnik izgubil telesno težo in ali so v družini znana obolenja prebavil (če da, katera).

     2.2 Klinični pregled bolnika

Sprva opravimo splošni telesni pregled (pozorni smo na znake pretirane izgube telesne teže,  povišane telesne temperature, rumenice, pregledamo in pretipamo trebuh). Pregledamo in pretipamo predel ob zadnjiku (barva kože, izrastki, fistulne odprtine in iztoka iz njih, razpoke, kožne gube, otekline in zatrdline, brazgotine, morebitna vidna krvavitev). Nato opravimo rektalni pregled (s prstom potipamo zadnjik in danko), kjer opišemo kaj tipljemo, kakšna je moč zapiralke (analnega sfinktra), ali vidimo kakšne ostanke na rokavici ob izvleku.

     2.3 Rektoskopija in anoskopija (proktoskopija)

Pri REKTOSKOPIJI uporabljamo lahko rigidni ali fleksibilni rektoskop, pregledamo cca. 20-cm anorektuma, v  primeru odstopanj lahko odvzamemo biopsije in v takem primeru bolnika večinoma napotimo naprej na dodatno diagnostiko in obravnavo (npr. kolonoskopija, MR medenice, endo UZ). Bolnik se mora za poseg ustrezno izčistiti.

Pri ANOSKOPIJI uporabljamo anoskop (proktoskop), pregledamo le anus in spodnji del danke tik za zobato linijo. Uporaben je tudi za aplikacijo pri sklerozaciji hemoroidov in ligaturah hemoroidov. Bolniku se za preiskavo ni potrebno izčistiti.

     2.4 Ostala diagnostika in zdravljenje

Glede na naše ugotovitve pri pogovoru, pregledu in rektoskopiji / anoskopiji, bolnika po potrebi napotimo še na dodatno diagnostiko, kot so kolonoskopija, gastroskopija, manometrija analnega sfinktra, endoskopski UZ danke, MR medenice, CT abdomna, defekografija, irigografija.

  1. TERAPIJA je odvisna od vrste bolezni. Najpogostejše bolezni anorektuma so:

     3.1 Hemoroidi (ZLATA ŽILA)

V zadnjiku so pri vseh ljudeh prisotni hemoroidi , to so sinusoidne žilne strukture, sestavljene iz ven in manjših arterij, ki pomagajo pri nadzoru blata. Kadar te strukture otečejo ali pa se vnamejo, to predstavlja odstopanje od običajnega stanja. Hemoroidi so varice venskega pleteža v zadnjičnem kanalu.

     a.) VZROKI hemoroidov so lahko povezani z:

  • dedno nagnjenostjo,
  • zaprtjem,
  • neustrezno prehrano (premalo vlaknin oz. balastnih snovi, preveč suhe hrane, ki povzroča zaprtje, premalo zaužite tekočine, preveč začinjena hrana),
  • dvigovanjem težjih bremen,
  • s sedečim načinom dela, dolgotrajnim sedenjem in napenjanjem na stranišču,
  • premalo gibanja ali pretesnimi oblačili.
  • težave se pogosteje pojavijo v nosečnosti ali pri starostnikih.

      b.) ZNAKI (SIMPTOMI) hemoroidov:

  • bolečina v predelu zadnjika, srbečica, občutek nepopolnega izpraznjenja črevesja po odvajanju blata, krvavitve iz zadnjika

      c.) GLEDE NA LOKACIJO hemoroide razdelimo na:

  • ZUNANJE hemoroide. Najpogostejša komplikacija je tromboza (nastanek krvnega strdka). Zdravimo jih običajno nekirurško s konzervativnimi ukrepi in venoaktivnimi zdravili po shemi prve 4 dni 3 x 2 tableti dnevno, nato 3 dni 2 x 2 tableti dnevno. Le občasno je potrebno narediti dodatno kirurško zdravljenje tromboziranega zunanjega hemoroidalnega vozliča.
  • NOTRANJE hemoroide, razdelimo na 4 stopnje (1.stopnja so le otečene žile, pri 2. stopnji hemoroidi pričnejo polzeti proti zunanjosti, pri 3.stopnji hemoroidi izpadajo, vendar se lahko še potisnejo nazaj v danko, pri najvišji 4.stopnji pa so hemoroidi stalno zunaj.

    Sklerozacija hemoroida
    Sklerozacija hemoroida

      Zdravljenje notranjih hemoroidov je večinoma konzervativno:

  • dieta, skrb za redno in mehko odvajanje blata, vaje za jačanje mišic medeničnega dna, izogibanje zgoraj naštetim dejavnikom tveganja), svetujemo uporabo različnih mazil za hemoroide in uporabo venoaktivnih zdravil.
  • občasno je treba v hemoroidalni vozlič vbrizgati sklerozantno sredstvo.
  • v primeru vztrajanja oz. slabšanja težav se, predvsem pri bolnikih, ki imajo notranje hemoroide stopnje 2 ali več, odločimo za operativno zdravljenje. V zadnjem času bolnike večinoma operiramo z najnovejšo tehniko ultrazvočne ligature hemoroidalnih arterij, imenovano HAL / RAR. To je minimalno invazivna metoda, ki omogoča bolnikom hitrejše okrevanje. Izjemoma se odločimo za lasersko zdravljenje hemoroida ali klasično odstranitev (hemoroidektomijo).

     3.2 Analna fisura (zadnjična razpoka)

Je razpoka v predelu zadnjika (anusa).

          a.) Vzrok je največkrat zaprtje in trdo blato, ki povzročita bolečino ob odvajanju, ta povzroči zvišan tonus analnega sfinktra, fisura se poglablja, nastopi še večja bolečina, višji tonus sfinktra in nastane začaran krog.

          b.) Razdelimo jo na akutno in kronično.

          c.) Simptomi, ki jih navajajo bolniki, so največkrat sveža kri in bolečina ob defekaciji. Na pregledu vidimo razpoko in ob njej hipertrofično papilo.

          d.) Zdravljenje sestoji iz odprave zaprtja (obstipacije), skrbi za mehko blato, ustrezne diete, pitja dovolj tekočin. Bolniku svetujemo uporabo mazila, da analni predel ni izsušen, lahko  kratkotrajno uporablja tudi lokalni anestetik v mazilu, uporaba lokalnih krem z učinkom vazodilatacije, event.aplikacija botoksa (botulina) v sfinkter, ki ima povečan tonus. Priporočamo redno dilatacija sfinktra, čimveč telesne relaksacije, kopeli, savnanja, namakanja v kopelih. Redko se opravi operativni poseg (npr. sfinkterotomija).    

     3.3. Paraanalni absces in paranalna fistula

          a.) Vzrok obeh stanj je isti, vnetje analne žleze. Abscesi so akutna oblika bolezni, fistule kronična, potrebno je zdravljenje.

          b.) Gnojno vnetje (abscesi) nastanejo v analni žlezi v predeli med stiskalko in se širijo navzgor. TERAPIJA je kirurška, potrebna je antibiotična terapija.

          c.) Fistule nastanejo, kadar po vnetju žleze nastane kanal z izvodilom. Lahko sega povrhnje ali pa preko zapiralke (sfinktra).

          d.) Terapija je kirurška

     3.4. Uhajanje vetrov in blata (Analna inkontinenca)

Pomeni občasno ali trajno nehoteno uhajanje vetrov, sluzi ali blata. Močno vpliva na čustveno stanje bolnika in mu onemogoča normalno življenje.

a.) VZROKI so lahko različni – nevrološka obolenja, poškodbe hrbtenjače, poškodbe zapiralke (sfinktra), bolezni danke in debelega črevesa (kolorektuma) (trdo blato, driske, tumorji,      hemoroidi, prolaps danke, fistule), demenca, možganska kap.

Pri bolniku večinoma napravimo manometrijo analnega sfinktra, da izmerimo moč.

b.) TERAPIJA je večinoma konzervativna stimulacija in krepitev mišic zapiralk in medeničnega dna na magnetnem stolu (vaje za mišično dno – biofeed- back vaje ), samoklistiranje, analni čepi, elektrostimulacija, dieta, občasno zdravila), redko se odločamo skupaj z bolnikom za operacijo (sfinkteroplastika, perineoplastika, neosfinkter, umetni analni sfinkter, naprava stome).

     3.5. Ostale bolezni anorektuma

          3.5.1. Maligni tumorji

  • RAK ANUSA je večinoma ploščatocelični karcinom,
  • RAK DANKE pa adenokarcinom.
  • DIGNOZO postavimo na osnovi endoskopije (kolonoskopija, rektoskopija) in histologije odvzetih vzorcev tkiva. Potrebno je ugotoviti stadij bolezni s slikovno diagnostiko (UZ / CT abdomna, RTG / CT toraksa, Tumorski markerji, MR medenice, eventuelno endoskopski UZ danke)

Bolnika napotimo na Onkološki konzilij za tumorje prebavil, ki poda mnenje o tem, ali bo pri bolniku sprva potrebno predoperativno obsevanje (RT) in kemoterapija (KT), sledi operativni poseg, lahko pa pri nižjih stadijih bolezni pride v poštev tudi takojšnji operativni poseg.

           3.5.2. Zdrs danke (Prolaps rektuma):

To je uvihanje črevesa ( intususcepcija):  (del črevesja zdrkne v drugi del črevesja in se vanj ujame) srednje in zgornje tretjine danke v spodnji del, zdrs lahko sega tudi navzven in ga vidimo. Ženske so pogosteje prizadete. V primeru zelo hudih težav, lahko pride v poštev operativno zdravljenje.

          3.5.3. Kožne bolezni anusa:

  • SRBEČICA (PRURITUS ANI) je srbečica okrog anusa, ki ima lahko organski vzrok (npr. paraziti, nepravilna higiena, bolezni anusa kot so hemoroidi, vnetja, glivice, dermatitisi itd.), včasih pa je vzrok lahko tudi psihogen.
  • KONDILOMI so virusna okužba, spolno prenosljiva bolezen.TERAPIJA teh obolenj temelji na odpravi vzroka oz. osnovnega obolenja, aplikacijo mazila (čim krajši čas kortikosteroidi) in zlasti laserska odstranitev.

 Sklep

Bolezni zadnjika in danke so težave, s katerimi se bolniki in zdravniki delavci pogosto srečujemo. Večinoma so vzroki njihovih težav obolenja, ki nimajo hujših posledic za bolnika, vendar pa moramo vedno misliti na to, da se v ozadju lahko skriva resno obolenje, in če le-to ni pravočasno odkrito, lahko povzroči prezgodnjo smrt ali trajno invalidnost našega bolnika. Zato bolnikove težave zato vedno obravnavamo z vso skrbnostjo in natančnostjo.

Delovni čas ambulante je po dogovoru. Za naročanje prosimo, da uporabite naš kontaktni obrazec.