V Kirurškem centru Avelana se že več kot 20 let posvečamo diagnostiki in zdravljenju bolezni žil ter ozaveščanju o njihovem zgodnjem prepoznavanju in možnostih zdravljenja.

Ob svetovnem dnevu tromboze, ki ga obeležujemo 13. oktobra, zato oktobrsko strokovno objavo posvečamo trombozi – bolezni, ki se lahko razvije neopazno, njene posledice pa so lahko zelo resne. Tokrat se bomo povsem posvetili globoki venski trombozi v venah spodnjih udov – kako jo prepoznamo, kdo je bolj ogrožen, kako jo diagnosticiramo in kako lahko zmanjšamo tveganje za njen nastanek.

Na najpogostejša vprašanja o trombozi odgovarja primarij mag. Andrej Šikovec, dr. med., specialist splošne in žilne kirurgije ter direktor in ustanovitelj Kirurškega centra Avelana.

Kateri so najpogostejši znaki globoke venske tromboze?

Najpogostejša znaka sta bolečina in otekanje noge, ki se lahko pri hoji ali drugem naporu še povečata. Tromboza pa lahko poteka tudi z manj izrazitimi simptomi, zlasti kadar je omejena na vene pod kolenom.

V takšnem primeru se lahko pojavi predvsem lokalna občutljivost meč, bolečina ob pritisku oziroma gnetenju meč ali občutek globoke bolečine v mišicah pri hoji.

Nevarnost globoke venske tromboze je predvsem v tem, da se lahko del krvnega strdka odtrga in po krvnem obtoku potuje do pljuč, kjer povzroči pljučno embolijo. Takrat se lahko pojavi bolečina v prsnem košu, ki je lahko izrazitejša pri dihanju ali naporu. To je resen opozorilni znak, pri katerem je potrebna takojšnja zdravniška obravnava.

Kako lahko ločimo trombozo od običajne bolečine v mišicah?

Na trombozo moramo biti bolj pozorni predvsem takrat, kadar se bolečina in otekanje pojavita spontano, brez jasnega vzroka, bolečina pa se pri hoji oziroma naporu povečuje.

Pomembne so tudi okoliščine pred pojavom težav. Verjetnost za trombozo je večja, če je imel bolnik pred tem operacijo v splošni anesteziji, je zaradi bolezni dalj časa ležal ali pa je bil dalj časa nepokreten, na primer med dolgo vožnjo z avtomobilom ali daljšim letalskim poletom.

Pri presoji zato niso pomembni samo simptomi, ampak tudi dejavniki tveganja in dogodki, ki so jim predhodno našteli.

Kdo ima večje tveganje za nastanek tromboze?

Tveganje se poveča pri daljši nepokretnosti, po operacijah, med dolgimi potovanji z avtomobilom ali letalom ter ob nezadostnem vnosu tekočine, zlasti v vročini.

Večje tveganje imajo tudi ljudje z nekaterimi boleznimi, predvsem malignimi obolenji. Pri nekaterih obstaja tudi dedna oziroma genetska nagnjenost k nastajanju krvnih strdkov, zato je pomembna tudi družinska anamneza.

Na tveganje lahko vpliva tudi telesna konstitucija; pri ljudeh s prekomerno telesno težo je verjetnost za nastanek tromboze večja.

Kako potekata diagnosticiranje in zdravljenje tromboze?

Klinični znaki lahko vzbudijo sum na trombozo, za potrditev diagnoze pa je ključna ultrazvočna preiskava ven.

Pri diagnostiki se uporablja tudi krvna preiskava D-dimer, ki lahko pokaže povečano verjetnost prisotnosti krvnih strdkov v telesu. Sama vrednost D-dimerja pa ne pove, kje je tromboza oziroma kako obsežna je, zato je rezultat treba presojati skupaj z drugimi dejavniki tveganja in po potrebi opraviti ultrazvočno preiskavo.

Namen zdravljenja je preprečiti nadaljnje nastajanje oziroma širjenje krvnega strdka ter zmanjšati tveganje za zaplete.

Uporabljamo antikoagulantna zdravila, ki zmanjšujejo nagnjenost krvi k strjevanju. Mednje sodijo nizkomolekularni heparini, ki se dajejo v obliki injekcij, ter antikoagulantna zdravila v obliki tablet. Izbira zdravljenja je odvisna od posameznega bolnika in njegovega zdravstvenega stanja.

Kaj lahko sami naredimo za preprečevanje tromboze?

Pomembni so predvsem redno gibanje, zadosten vnos tekočine in izogibanje dolgotrajnemu neprekinjenemu sedenju.

Če moramo dalj časa sedeti, na primer med daljšo vožnjo ali letalskim poletom, je priporočljivo, da vmes vstanemo in se razgibamo oziroma aktiviramo mišice nog. Pri daljših potovanjih lahko pomagajo tudi ustrezne kompresijske nogavice.

Spoznajte svoje genetsko tveganje za trombozo

VeniSafe je neinvaziven genetski test, ki pokaže, ali imate zaradi dednih dejavnikov povečano nagnjenost k nastanku venske trombembolije. Testiranje je preprosto in neboleče, saj je potreben le vzorec sline.

Poznavanje genetskega tveganja je lahko pomembno pri načrtovanju operativnih posegov, nosečnosti, izbiri hormonske kontracepcije ali zdravljenja ter ob drugih dejavnikih, ki povečujejo možnost nastanka krvnih strdkov.

Test VeniSafe lahko v Kirurškem centru Avelana opravite samoplačniško in po predhodnem naročilu.

*Test ugotavlja genetsko nagnjenost in ni namenjen diagnosticiranju akutne tromboze. Rezultat je treba presojati skupaj z drugimi dejavniki tveganja in po potrebi z zdravnikom.